Ženska - mati po prenehanju zakonske in izvenzakonske zveze

Ena najbolj privlačnih ugotovitev pričujočega dela je nedvomno tale: »V slovenski postmoderni družbi vse bolj ugotavljamo, da je nujno potrebno posvetiti posebno pozornost ženskemu vprašanju v smislu njene (nad)poprečne uspešnosti.« Prav tako delo kritično izpostavlja problem današnje postmoderne družbe, namreč »paradoksalen odnos do nasilja in neželenih oblik vedenja in družine kot institucije«. Delu je treba priznati njegovo prizadevanje za univerzalno človeško emancipacijo v tem smislu, ker iz tradicionalne podrejenosti žensk nikakor ne pristaja na delno emancipacijo, pri tem pa posebej poudarja tole: »Mnoga gibanja za enakopravnost žensk spregledujejo dejstvo, da sta vlogi moškega in ženske v družbi, še posebno v družini, med seboj komplementarno povezani; če se premakne ena, ji mora slediti tudi druga socialna vloga. Ta gibanja, ki se z vso silo usmerjajo le k osvoboditvi žensk in k spreminjanju vlog in lastnosti žensk, spregledujejo, da bi temu morala slediti tudi sprememba na moški strani – torej emancipacija moških.« V tem smislu podaja tudi kritično oceno feminizma in njegovih poskusov boja za ženske pravice. Nobena delna emancipacija ni smiselna, emancipacija je možna samo kot univerzalna, ene prevlade – moškega fašizma – ne moremo zamenjati – feministični komandosi – z drugo.