Zgodba o Tristanu

Pričujoča knjiga je izpovedna literatura in obenem pretresljivo pričevanje o tragični izgubi, ki je lastna mnogim materam in žen(sk)am. Gre za lirično izpoved o izgubi otroka v 7. mesecu nosečnosti in največji sili v vesolju - ljubezni. Knjiga s tenkočutnim prepletanjem poezije in proze nežno pristopa k srcem bralcem in odpira dveri v sobane, v katere nam le malokdo pokaže, ter nam v njih razkrije neznosno moč teme in svetlobe. 

Zgodba o Tristanu je intimen boj z življenjem in s samim seboj. Je saga o tragičnosti človekovega življenja in njegove usode. Govori o smrti, ki je prehitela rojstvo in ki so jo mnoge ženske doživele dobesedno pri živem telesu.

Kljub temu, da ima zgodba sama žalosten podton, pa je napisana tako, da bralcu vrača vero in upanje v lepše čase. Tako kot je v sebi surovo resnična je hkrati tudi močno zasidrana v svetlobi. Je neko čutno prelivanje senc in luči, ki na koncu tudi vse nadvlada. 

Knjiga je odlično čtivo z globokim življenjskim sporočilom. Izšla je z namenom ozaveščanja javnosti o problemu (izguba otroka med nosečnostjo in takoj po porodu), ki je v naši družbi zelo prisoten, a o katerem se zelo malo govori, in kot podpora vsem prizadetim staršem.

Namenjena je vsem staršem s podobno izkušnjo in tistim, ki jih ob tem spremljajo, kakor tudi vsem ostalim, ki ljubijo knjige z dušo, globino in osebno noto avtorja.